Raven udeležencev je bila tudi na tej šesti preizkušnji zelo visoka. Proga je bila ponovno manj tehnična in ožja, a hitrejša, zato so posamezne vožnje potekale tekoče. Z napredovanjem dirke pa se je proga začela slabšati in postajala vse zahtevnejša.
Barve Rieju Factory Team je zastopal poljski dirkač Dominik Olszowy, na dirki pa se mu je pridružil domačin Radford Chugg, specialist za Hard Enduro, ki je želel izkoristiti priložnost in prvič nastopiti s svojim motociklom Rieju MR300i, ob podpori uvoznika Eurotek.
Po kvalifikacijskih vožnjah in SuperPole so se dirkači osredotočili na tri večerne finalne vožnje. Olszowyjeva dirka se žal ni začela po načrtih: v prvi finalni vožnji je v četrtem krogu močno udaril koleno in moral odstopiti. Chugg je končal na dvanajstem mestu. V drugi finalni vožnji je Olszowy kljub bolečinam v kolenu hitro začel in se prebil med prve tri, vendar je med dirko izgubljal mesta ter nazadnje končal na desetem mestu, Chugg pa se je uvrstil na trinajsto mesto. V tretji in zadnji večerni dirki Olszowy kljub vztrajajočim težavam ni mogel izboljšati svojega rezultata in je končal na dvanajstem mestu, Chugg pa mu je sledil na trinajstem. Kljub zahtevnemu dnevu je Olszowy osvojil nekaj dragocenih točk in VN Velike Britanije končal na dvanajstem mestu, Chugg pa mu je sledil.
Pred zadnjo preizkušnjo sezone, ki bo prihodnji konec tedna v Franciji, Dominik Olszowy s skupno 134 točkami zaseda šesto mesto v skupnem seštevku svetovnega prvenstva. Omeniti velja, da bi lahko Rieju Factory Team na VN Francije skupaj z Ericom Miquelom proslavil naslov European Cup. Dirkač Rieju je bil doslej nepremagljiv in vodi v prvenstvu z motociklom MR 300i.
Dominik Olszowy – Rieju Factory Team:
“Šesta dirka svetovnega prvenstva SuperEnduro v Newcastleu naj bi bila moja zadnja pred začetkom španskega prvenstva v enduru. Žal sem v prvi finalni vožnji pri skoku čez hlod dobil udarec s strani in trčil v zid ter si poškodoval koleno. Zaradi bolečin dirke nisem mogel končati, po dobrem počitku pa sem poskusil nastopiti še v zadnjih dveh vožnjah. Šlo je bolj za strategijo preživetja kot za pravo dirkanje, saj koleno ni bilo v dobrem stanju. Zdaj smo se vrnili domov, kjer sodelujemo s fizioterapevti in zdravniki, da bi čim prej pozdravili koleno.”
